Priporočila | Hiša otrok Antonina

Pedagogika montessori je nastala zaradi ljubezni do otrok, razumevanja njihovih potreb in z željo, da bi otroci lahko bolj uporabljali talente, s katerimi so prišli na svet. Otroci v ustanovah, ki delajo po načelih pedagogike montessori,na zelo preprost a otrokom privlačen način v ozračju reda, miru in svobode razvijajo svoje številne sposobnosti. Otrok je neprecenjljiv dar ne samo za družino, ampak širšo okolico, v kateri živi in dela.S svojimi mnogimi potenciali hodi po svoji poti razvoja, čeprav so značilnosti otrok po vsem svetu podobne. Vendar vsak otrok doživlja svoj dan drugače: nekdo bi rad bral, drugi risal, tretji računal. Kaj je najbolje, da počne? Kdo zna odgovoriti na to vprašanje - kaj potrebuje otrok za srečno sedanjost in hkrati kot dobro pripravo za prihodnost, za katero ne vemo, kakšna bo? Kar vemo, je, da je dobro,da otrok razvija čimveč spretnosti. Te bo najbolje razvijal, če bo imel lastno motivacijo, če si bo torej dejavnost sam izbral. Tudi prepoznavanje tega, kaj želim, je pomembna veščina v svetu z vedno več ponudbe in skorajda neobvladljivih vplivov medijev. Otroci v vrtcu montessori pa nimajo na izbiro le zgoraj naštetih dejavnosti, amak več sto znanstveno pripravljenih materialov, dejavnosti, ki so jim vedno dostopne. S pomočjo njih se preko iger naučijo brati in pisati, računati, ne da bi sami vedeli kdaj. Čeprav so v svetu razvite ustanove za delo z otroki od rojstva do vpisa na univerzo, smo v Sloveniji šele začeli z delom na predšolskem obdobju. Veselimo se, da je ta možnost za otroke in njihove starše odprta tudi v Biljah pri Novi Gorici. Ker imajo vzgojitelji otrok izobrazbo pridobljeno s pomočjo profesorjev iz tujine, s katerimi Združenje montessori Slovenije redno sodeluje, je to odlično izhodišče za dobro delovanje ustanove. Vse dobro na poti!

mag. Melita Kordeš Demšar
prva predsednica Združenja Montessori Slovenije

Dear friends: this is a joyful time for Slovenian children and their families. I like to put children first, because this is what Dr. Maria Montessori belived. Children who are exsposed to peacful schools and environments will choose peace over war. Our hope is in these children. Our schools need to be an example wher the teacher and the families work together giving the children the opportunity to experience beauty, appreciate their world, love their country, and develop a solid relationship with God. Opening a new catholic Montessori school means following the idea of Dr. Montessori, of respecting the spirit of the child by allowing them to think for themselves, by having materials that promote learning always acknowledging that God is first. There are many obstacles in the process of opening a school, however, when we keep our goal alive, we can continue without giving up or getting desperate. I feel proud to see how our teacher Nina Vezjak and her husband have studied carefully Dr. Maria Montessori's philosophy and are now able to share this with you and the community. The efford of traveling to the United States, for months, being separated from each other, has been a lot of work. Now you will profit from all of their sacrifices. Help each other out, and you will see that with your example, the children will grow into responsible adults.

Maria Loreto Wille
Lecturer in the Infant & Toddler Education and Early Childhood Education programs with over 30 years of classroom experience. She has served MECA as a school visitor, a presenter, and a practicum coordinator. Her areas of focus are educating children in practical life skills and in the development of a second languge.

Hiša Antonina nas je prevzela že od samega začetka. V jasli sva najino Anjo vpisala dve leti nazaj, meseca maja, ko je imela devet mesecev in je morala mamica v službo. Nobeden od naju ni prav točno vedel, kako bo uvajanje v jasli sploh potekalo, pa tudi vzgajanje otrok po sistemu montessori nam je bil malo znan, saj sva se o njem dokumentirala le iz knjig, revij in interneta, nisva pa imela nobene informacije »iz prve roke«, oz. nisva vedela za nobeno izkušnjo kake druge družinice. Že po prvih dneh uvajanja sva opazila, da se najina mala hčerkica vrača domov nasmejana: to pa je bila že dobra »povratna informacija«. S časom – v dnevih, mesecih in nenazadnje tudi letih – je Anja prihajala vedno domov sproščena, polnega novega znanja in spretnosti. Pa tudi zdrava, k čemur so zagotovo pripomogli vsakdanji sprehodi, v vseh letnih časih in igra na odprtem zraku. V veselje nama je bilo, da je Anja takoj pridobila red, ritem pri spanju in pri igri. Na primer: že zelo zgodaj je zamenjala pleničko za spodnje hlačke, vsakega dela (igre) se poprime z živahnostjo in vnemo ter samostojnostjo, pri dobrih dveh letih pa si je že sama oblekla bundo. Kako? Midva bi tega nikoli ne pogruntala, očitno gre za »trik«, ki ga poznajo samo pripravljeni vzgojitelji. Tata in mama misliva, da je bila izbira jasli posrečena. V Hiši Antonina prevladuje toplina, taka kot si jo vsaka mama želi za svojega otročička. Istočasno pa je prava »mala šola«, kjer so otroci stalno aktivni in se z vnaprej premišljeno igro mimogrede učijo in naučijo spretnosti, jezikov, glasbe in petja, motorike. V letih Anjine prisotnosti v jaslih pa sva opazila, da se najina hči spreminja v odgovornega radostnega otroka, ki lepo odrašča. Kot starša sva si to želela in to tudi dobila. Zatorej, dragi Nina, Vasja, Marina in vsi v Hiši otrok Antonina, hvala za trud, močno ceniva vaše delo, ki vsekakor prinaša – danes bi rekli – polno dodane vrednosti. Torej, po isti poti naprej! Srečno!

Sonja in Matej
Gorica (Italija)

Ko smo prvič obiskali Hišo otrok, smo bili (nepričakovano) presenečeni. Z negotovostjo smo se približali vhodnim vratom sodobno zasnovanega objekta (, misleč, da smo na napačnem naslovu). Vstopili smo v notranjost, v prostoren, svetel hodnik. Čeprav je zunanji zeleni vrt in notranji hodnik ločevala velika steklena stena, se je zdelo, da med njima ni ničesar, le leseno otroško slikarsko stojalo s priborom, ki je stalo tik ob oknu...Pravi prostor za inspiracije, si mislim. Iz hodnika smo skozi notranje velikansko okno zagledali lično urejeno (spodnjo) otroško igralnico. Prevladujoči barvi: bela in lesena natur. Saj res, prisotnost ostalih barv bi bila čisto odveč! V vrtec jih prinesejo s seboj otroci, njihova pisana oblačila, otroško veselje, ... V hodnik je prihajala svetloba od vsepovsod. Pogledam navzgor in dokončno razumem notranji volumen. Dvovišinski prostor s stopniščem - galerija. Kamorkoli smo se postavili, smo videli dol, gor, noter, ven. Na tisoče pogledov bi lahko naredili. Vse to je bilo daleč od pričakovanega, od konvencionalne otroške igralnice - celice, za stenami katere otroci ne vidijo ničesar. Tu je vse komuniciralo med seboj, vse je bil prostor za otroško igro. Med tem, ko sta nam glavna vzgojitelja, nosilca programa montessori z nevsiljivim entuziazmom pripovedovala o poteku dela v Hiši otrok, bogatem programu za otroke in predstavlja namen posameznih igrač, se je naš dveletni sin z veliko vnemo zaposlil z eno od teh. Naposled je vzkliknil: »Maaama!«. Slišati je bilo, kot bi se hotel oddahniti. Bil je umirjen in vesel. Naslednji dan je že redno hodil v Hišo otrok in jo vsak dan s hvaležnostjo obišče(mo).

Katarina Grmek
Šempeter pri Gorici

This is one of the most beautiful Montessori enviroments I have ever seen!

John Chattin-McNichols
Seattle University

Kako se spominjate vašega predšolskega otroštva? Verjetno je bil tisti izgubljeni raj res svojstven raj, brez prevelikih zahtev in pričakovanj, predvsem pa brez stresa, ki ga prinaša današnji čas. Taka prijetna najzgodnejša leta mladosti-radosti bi zagotovo priželeli tudi svojemu otroku. Vendar pa so zahteve sodobnih dni vse prej kot rajske in terjajo od otrok in staršev hitro prilagajanje tempu razvoja in nenehnim spremembam ter pritiskom okolice. In kaj storiti, da bi otroštvo ostalo res otroštvo a vseeno v korak s časom? V tem pogledu je Hiša otrok Antonina, glede na naše izkušnje, izkušnje naših dveh otrok, ki sta že več let vključena v tamkajšnji program, ena najboljših rešitev za malčke: brez naglice in stresa, brez dolgega uvajanja (uvajanje, kaj je že to?), z obilico mirne igre in sproščenih dejavnosti. Kljub temu pa veliko zbranosti pri spoznavanju narave, odkrivanju matematike skozi radovednost, nenehno bogatenje besednega zaklada skozi igro, tudi v tujih jezikih... Skratka vse, kar potrebujejo malčki za pripravo na šolo, starši pa za kakšno skrb manj.

Jožko in Sajonara Fornazarič
Vrtojba